Pogosta vprašanja
Etažni lastniki večstanovanjskih stavb, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo ustanoviti rezervni skad za kritje bodočih stroškov rednega vzdrževanja. Merila za določitev prispevka predpisuje Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka
Ta merila so:
- površina posameznega dela v etažni lastnini
- starost nepremičnine, na kateri je vzpostavljena etažna lastnina
- rekonstrukcija nepremičnine
S Pravilnikom o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad je predpisana najnižja vrednost, ki ga morajo etažni lastniki plačati. Etažni lastniki se pa lahko dogovorijo, da v rezervni sklad plačajo tudi višji prispevek od predpisanega.
Najnižja vrednost prispevka znaša glede na starost v razred:
- I. do 10 let 0,00 EUR/m2
- II. 10-30 let 0,20 EUR/m2
- III. 30-60 let 0,25 EUR/m2
- IV. nad 60 let 0,30 EUR/m2
Vsa plačana sredstva v rezervni sklad mora upravnik voditi na posebnem transakcijskem računu. Na ta način so sredstva rezervnega sklada ločena od premoženja upravnika. Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik v skupnem interesu vseh etažnih lastnikov kot njihov zastopnik. Glede gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada obvezuje upravnika da:
- mora sredstva rezervnega sklada naložiti samo v depozite pri bankah, ki ima v skladu s predpisi o bančništvu dovoljenje za sprejemanje depozitov na območju Republike Slovenije, nakup obveznic države ali vrednostne papirje centralne banke, ne sme jih pa nalagati v tvegane naložbe..
- pri sklepanju depozitnih pogodb mora zagotoviti obnavljanje realne vrednosti denarnih sredstev
- na dan prenehanja pogodbe o upravljanju upravniških storitev izdelati končno poročilo in sestaviti končni obračun o stanju sredstev rezervnega sklada.
Sredstva rezervnega sklada lahko upravnik uporabi za:
- poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidene s sprejetim načrtom vzdrževalnih del
- nujna vzdrževanla dela
- odplačevanje posojil, najetih za vzdrževanje večstanovanjske stavbe
Solastnina je solastninska pravica več oseb na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto. Solastniški delež etažnega lastnika na skupnih delih večstanovanjske stavbe je razmerje med uporabno vrednostjo posameznega dela v etažni lastnini do skupne uporabne vrednosti večstanovanjske stavbe.
Stroški vzdrževanja večstanovanjske stavbe zajemajo stroške za vzdrževalna dela, določene z načrtom vzdrževalnih del in stroške za redna vzdrževalna dela manjše vrednosti.
Stroški obratovanja večstanovanjske stavbe so opredeljeni v Pravilniku o standardih vzdrževanja večstanovanjske stavbe in stanovanj.
Zbor lastnikov je osnovna oblika odločanja o zadevah upravljanja večstanovajske stavbe. Etažnim lastnikom se priporoča, da vse pomembne odločitve o upravljanju večstanovanjske stavbe sprejemajo na zboru lastnikov. Zbor lastnikov lahko skliče upravnik ali nadzorni odbor. Nadzorni odbor ima dvojno vlogo in sicer, da posreduje med etažnimi lastniki in upravnikom in da nadzoruje delo upravnika. Nadzorni odbor odloča o zadevah iz svoje pristojnosti z večino glasov članov. Izmed svojih članov izbere predsednika, ki sklicuje seje odbora in vodi njegovo delo. Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru lastnikov o svojem delu.
Pogodba o medsebojnih razmerjih določa opredelitev stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, način oblikovanja rezervnega sklada, morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etažni lastnini, način uporabe skupnih delov, namen uporabe posameznih delov v etažni lastnini ( stanovanja, lokali ), nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu, način upravljanja skupnih delov, zavarovanje zgradbe kot celote
Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku.
Stvarnopravni zakonik (SPZ) Stanovanjski zakon (SZ)